Ena najpomembnejših preobrazb v življenju ženske je menopavza. Ta naravni prehod lahko povzroči val telesnih, čustvenih in duševnih sprememb, zaradi česar se ženske pogosto počutijo preobremenjene in negotove. Kaj je menopavza in kako si lahko pomagate?
Avtor: prof. dr. Borut Kobal, dr. med.
Sama beseda menopavza v najožjem pomenu besede pomeni zadnjo menstruacijo v ženskem življenju. Obdobje, ki označuje leta pred in po tem dogodku smo nekoč poimenovali klimakterij.
Po Meden-Vrtovec (2002) se je obdobje klimakterija delilo na štiri faze:
predmenopavza je faza, ki se začne z menstruacijskimi motnjami, psihičnimi in somatskimi spremembami lahko tudi več let pred menopavzo;
perimenopavza je obdobje, ko so endokrinološke, biološke in klinične značilnosti bližajoče menopavze že očitne, in vsaj prvo leto po menopavzi;
menopavza je trajno prenehanje menstruacije;
pomenopavza je obdobje od menopavze naprej; v zgodnji pomenopavzi (leto ali dve po menopavzi) so v ospredju procesi adaptacije in reakcije organizma na spremenjeno notranje okolje.
Od leta 2012 uporabljamo izraz menopavzni prehod, ki opisuje obdobje fizioloških sprememb od postopnega usihanja ovarijske funkcije do prenehanja njegovega delovanja in ga delimo na zgodnji in pozni. Pomenopavzo po tej klasifikaciji prav tako delimo na zgodnjo in pozno. Za zgodnjo so značilni predvsem vazomotorni simptomi, za pozno pa znaki urogenitalne atrofije.
Razumevanje menopavze in njenega vpliva
Glede na številne klinične, endokrinološke in čustvene spremembe, ki jih prinaša menopavza je njihovo razumevanje ključni element pri sprejemanju teh sprememb. V vsakdanji praksi naletimo na različne odzive pri pojavu simptomov, kakor tudi na različne odločitve žensk, ki vstopajo v novo hormonsko obdobje.
Vsekakor je notranje sprejemanje novo nastalega stanja eden najpomembnejših elementov prilagoditve, vendar so včasih simptomi menopavze prehudi in potrebujejo strokovno pomoč.
Največji vpliv imajo spremembe pri aktivnih zaposlenih ženskah, posebej pri tistih, ki opravljajo dela z ljudmi, dela z veliko mero odgovornosti ali podaljšanim delovnim časom. Najlaže je opisati spremembe kot izgubo energije, ki jo potrebujejo za svojo dejavnost. Večina svojega dosedanjega načina življenja ne more spremeniti, kar vodi v začarani krog s številnimi, predvsem psihičnimi posledicami.
Pogosti simptomi menopavze
Simptomi in znaki, ki se pojavijo zaradi hormonskih sprememb med nastankom menopavze in v pomenopavzi, v splošnem vključujejo fiziološki vidik kot:
Boleči sklepi, zmanjšanje mineralne kostne gostote, infekcije sečil, urinska inkontinenca, suhost nožnice, prolaps organov male medenice, spremembe teksture kože, boleči spolni odnosi, kardiovaskularne bolezni, diabetes ipd. Vsi našteti simptomi niso nujno vsi prisotni, prav tako se pojavljajo postopno in v odvisnosti od načina življenja posameznice. Njene prehrane in fizične aktivnosti. Njihovo izražanje je lahko različno, vodi lahko samo določen fiziološki simptom.
Vazomotorni vidik (vročinski oblivi, nočno znojenje, mrzlica, povečano znojenje), so najbolj prepoznani znaki klimakterija. Pri večini žensk se postopno umirijo v prvem letu po menopavzi.
Menopavza se lahko izraža tudi z depresijo, razdražljivostjo in nespečnostjo. (Vir slike: Freepik)
Čustvene in psihološke spremembe v menopavzi
Čustveni vidiki v menopavznem prehodu in pomenopavzi se lahko izražajo z:
depresijo,
razdražljivostjo
menjavo razpoloženja,
nespečnostjo,
zaskrbljenostjo,
živčnostjo.
Seveda tudi v primeru čustvenih sprememb, te niso izražene vse naenkrat in pri vseh ženskah enako. Značajske poteze in čustveni odzivi, ki jih ima ženska skozi življenje so običajno osnova za izraženost posameznega čustvenega vidika.
Tako se lahko pri ženski, pri kateri je zaskrbljenost del njenega psihičnega odziva na strese življenja, ta lahko izjemno poglobi, ko stopi v pomenopavzo. Nespečnost razdražljivost in motnje razpoloženja so najbolj prisotni v prvem letu po menopavzi in se lahko kasneje umirijo, medtem ko globlje psihične motnje, kot je depresija zahtevajo strokovno pomoč.
Obvladovanje simptomov menopavze
Na spletu lahko najdemo številna priporočila kako obvladati simptome menopavze; od povečane fizične aktivnosti, joge, akupunkture, homeopatskih ter naravnih rastlinskih preparatov.
Med bolj poznanimi sta Cimicifuga in Maca.
Priporočljivi so tudi rastlinski fitoestrogeni, ki zaradi podobnosti z ženskimi spolnimi hormoni, zasedejo receptorje za estrogene, predvsem v centralnem živčnem sistemu in s tem zmanjšajo simptome menopavze. Žal ti preparati potrebujejo daljši čas za doseganje učinkov ter ne delujejo enako na vse tarčne organe, tako da ne vplivajo na vse fiziološke procese v po menopavzi.
Uradna medicina lahko ponudi nadomestno hormonsko zdravljenje (HNZ), pri kateri ženska dnevno vnaša oba spolna hormona, estrogen in progesteron (gestagen) v obliki tablet ali preko absorbcije skozi kožo. Količina hormonov v preparatih znaša nekako 10% dnevne količine, ki bi jo izdelali lastni jajčniki.
HNZ priporočamo ženskam, ki imajo izražene nevrovegetativne znake ali znake zaradi atrofije estrogensko občutljivih tkiv v urogenitalnem traktu. Poseben pomen HNZ predstavlja preprečevanje osteoporoze in kardiovaskularnih bolezni.
Pogosta vprašanja, ki jih zastavijo ženske, ko jim preparate predlagamo so: ali bodo pridobile telesno težo in ali preparati povzročajo rak, predvsem dojke. Dosedanje raziskave niso pokazale povečanega tveganja za rak oziroma so pri dojki pokazale nekoliko zvišano tveganje pri dolgoletni uporabi, ki presega 7 let. Glede pridobivanja teže si študije niso povsem enotne. Dejstvo je, da pomanjkanje učinkov estradiola pospešuje kopičenje podkožnega in še izraziteje intraabdominalnega maščevja in poveča tveganje za nastanek odpornosti na insulin in metabolni sindrom.
Po nekaterih raziskavah je uvedba HNZ zmanjšala obseg trebuha in telesno težo, drugje je ostal učinek nevtralen. Pridobivanje teže tako ni odvisno samo od HNZ temveč tudi od prehrambenih navad ženske.
Na koncu naj zapišem še kontraindikacije za HNZ:
karcinom dojke ali sum nanj,
estrogensko odvisne neoplazije, kot je karcinom endometrija ali sum nanj,
genitalne krvavitve nepojasnjenega vzroka,
akutne in kronične jetrne bolezni, po katerih se funkcionalni testi niso povrnili na izhodiščne vrednosti,
globoka venska tromboza, trombembolične motnje,
nosečnost ali sum nanjo,
porfirija.
Redna vadba je tudi pri menopavzi ključnega pomena. (Vir slike: Pexels)
Spremembe življenjskega sloga za podporo zdravega prehoda v menopavzo
Spremembe življenskega sloga naj bi ugodno učinkovale na nekatere fiziološke spremembe, ki jih prinaša menopavza in izboljšale kakovost življenja v tem obdobju.
Na kratko povzemam priporočila Slovenskega menopavznega društva.
Tako imenovana trebušna debelost, zvišanje telesne teže na račun zvečanega obsega pasu, ni le posledica staranja in hormonskih sprememb, ampak tudi nepravilne prehrane in pomanjkanja telesne vadbe. Vzpostavitev vzorca redne vadbe, hkrati z omejitvijo vnosa dnevnih kalorij po vzorcu zdrave mešane prehrane, lahko zmanjša tveganje in prepreči srčno-žilne bolezni, povezane s trebušno debelostjo.
Motnjam spanja se lahko izognemo s t. i. higieno spanja: reden ritem spanja, izogibanje težki hrani v večernem času, zatemnitev spalnih prostorov, prilagoditev stopnje hrupa in temperature v spalnih prostorih; pa tudi izogibanje kavi, alkoholu in nikotinu izboljša kakovost spanja in pomembno vpliva na splošno zdravstveno stanje.
Glavoboli v pomenopavznem obdobju so večinoma prepoznani kot migrene, za katerimi so posameznice trpele že v prejšnjem življenjskem obdobju. V pomenopavznem obdobju se zaradi nizkih ravni hormonov pogostnost in moč migrenskih glavobolov močno zmanjšata, kar je številnim posameznicam dobrodošla sprememba in veliko olajšanje.
Vaje za mišice medeničnega dna bistveno izboljšajo težave z uhajanjem urina. Svetujemo jih že po 30. letu, čeprav se težave tipično pojavijo v pomenopavznem obdobju. S stiskanjem, vztrajanjem v kontrakciji in s popuščanjem mišic, ki nadzorujejo tok urina, se inkontinenca izboljša. Vaje je treba izvajati redno, vsaj 3–4- krat tedensko, dolgotrajno, v miru in zbrano. Zadostujejo trije nizi na dan, vsakič po 10 vaj, ki trajajo 6–8 sekund. Raziskovalci poročajo, da se ob redni vadbi izboljša tudi kakovost spolnega življenja.
Kožne spremembe so s staranjem neizogibne. Koža postaja tanjša, občutljivejša, pojavljajo se pigmentni kožni madeži in druge spremembe. Izogibanje stresu, kajenju in pretiranem sončenju so osnovni ukrepi za ohranjanje zdrave kože. Poleg tega je smiselno redno spremljanje in opazovanje kožnih sprememb, ki so z leti vse pogostejše in izrazitejše, lahko pa so tudi bolezenski znaki. Dovolj spanja, pitje zadostnih ko-ličin vode in izogibanje pretirani uporabi agresivnih mil ter dolgotrajnim kopelim, ki izsušijo kožo, lahko pripomorejo k zdravemu videzu kože.
V menopavzi se priporoča več svežega sadja in zelenjave, beljakov in mineralov. (Vir slike: Pexels)
Nasveti za prehrano v menopavzi
Na spletu najdemo številne strani s priporočili za pravilno prehrano v pomenopavzi. Skupni imenovalec bi lahko strnili, da bi morale ženske v pomenopavzi spremeniti prehrambene navade in v telo vnašati več beljakovin, mineralov, svežega sadja in zelenjave, se izogibati rafinirani soli, sladkorju in moki. Skrbeti bi morale za zadosten vnos kalcija, vitamina D in vitamina B, od maščob se priporočajo Omega3 maščobne kisline.
Pomemben je tudi zadosten vnos vode. Dan je najbolje pričeti s kozarcem tople, priporočen dnevni vnos je okrog 2 litra. Od žitaric so prva izbira polnozrnata žita kot kamut, pira, ječmen, pšenica, rž.Kvinoja, ajda, rjavi riž in oves zagotavljajo potrebne vlaknine, ki olajšajo prebavo in izločanje.
Vadba in telesna dejavnost v menopavzi
Podajam strnjena priporočila slovenskega menopavznega združenja:
Telesna dejavnost je ključnega pomena pri ohranjanju mišičnega tonusa in mase, deluje preventivno na akumulacijo maščobe, zmanjša tveganje za odpornost na inzulin, diabetes tipa 2, metabolni sindrom in kopičenje visceralne maščobe.
Za lajšanje menopavznih simptomov, izboljšanje kostne gostote in zmanjšanje tveganja za nastanek sladkorne bolezni je učinkovito izvajanje joge.
Ženske v pomenopavzalnem obdobju naj v preventivne namene izvajajo aerobno vadbo, vadbo proti uporu, raztezne vaje in vaje za ravnotežje. Po menopavzi ženskam priporočamo vsaj 30 minut zmerno intenzivne hitre hoje dnevno v kombinaciji z vadbo proti uporu vsaj 2-krat tedensko.