Zahtevnejši uporabniki izdelkov za ohranjanje zdravja so nad ponudbo probiotikov velikokrat razočarani, drugi pa pri izbiri niso pozorni na ključne lastnosti, ki jih mora imeti kakovosten probiotik, saj jih ne poznajo.
Probiotiki so v zadnjem desetletju pridobili veliko priljubljenost. V lekarnah, specializiranih prodajalnah, na spletu in v živilskih prodajalnah je na voljo desetine izdelkov, ki se označujejo kot probiotiki.
Vendar so zahteve, ki jih opredeljuje definicija probiotika, precej visoke in vsak izdelek, ki vsebuje koristne mikrobe (bakterije, kvasovke), le-teh ne doseže. »Običajni« kupci oz. uporabniki tudi ne poznajo teh zahtev, zato težko izberejo kakovosten probiotik zase. Na tržišču se tako brez težav prodajajo tudi prehranski izdelki z vprašljivo kakovostjo, zlasti pa z zavajajočimi obljubami na slabo označeni ovojnini. Posledica je, da izdelki na uporabnika nimajo takega učinka, kot ga je pričakoval oz. mu je bil predstavljen. Izjema so probiotična zdravila, ki so proizvedena po višjih kakovostnih standardih in se tudi na testih kakovosti običajno najbolje odrežejo.1
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih sta leta 2002 opisali, kaj je kakovosten probiotični izdelek.2 Pa so običajnemu uporabniku poznana merila in lastnosti dobrega probiotika? Ne le kupcem, žal tudi ne vsem proizvajalcem teh izdelkov.
Kateri izdelki se lahko imenujejo probiotik?
Probiotiki so lahko le tisti izdelki, ki vsebujejo žive mikroorganizme,ki morajo biti za svoj verodostojno dokazan ugoden učinekzaužiti v zadostni količini. Lahko so v obliki praškov, kapsul, tablet ali tekočin. Ključno za pridobitev naziva probiotik je sledenje tej definiciji, ob tem pa mora biti kakovost dokazov njegove učinkovitosti in kakovost samega izdelka na primerni ravni. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je že decembra 2018 izdala mnenje, da že sam izraz probiotik predstavlja zdravstveno trditev.3
Zato mora biti uporaba besede probiotik pred zapisom na živilih in prehranskih dopolnilih odobrena po postopku, kot ga predpisuje uredba Evropske komisije.4Takšne odobritve pri nobenem izdelku v Evropski uniji doslej še ni bilo, zato besede probiotik ali zdravstvenih trditev (lajšanje in preprečevanje bolezni) na živilih in prehranskih dopolnilih5, ki vsebujejo koristne mikroorganizme ali probiotike, v Sloveniji (še) ni mogoče uporabljati.
Torej prehranska dopolnila in hrana, ki ima napis probiotik, krši veljavno zakonodajo. Tako je trenutno izraz probiotik »rezerviran« za visokokakovostne izdelke in v tem trenutku lahko to oznako nosijo le zdravila oz. živi bioterapevtski izdelki.6
Ime probiotik lahko v tem trenutku nosijo le zdravila oz. živi bioterapevtski izdelki.
Kako na polici izbrati kakovosten probiotik?
Kakovost in sledenje kakovosti je pri probiotičnih izdelkih najpomembnejše, saj je kakovost temelj tako za njihovo delovanje kot za varno uživanje izdelka. Kako poteka visokokakovostna proizvodnja, je opisano v naslednjem poglavju. Ugoden učinek probiotičnega izdelka na zdravje je odvisen od vrste, natančneje seva mikroorganizma.2 S kakovostnega vidika pa je najpomembnejši podatek, ali so na ovojnini navedena imena mikrobov od rodu do seva natančno (torej z imenom, priimkom in vzdevkom, primer Lactobacillus acidophilus LA-5®), ne le splošno ime, kot so npr. Lactobacillus acidophilus ali celo samo laktobacili ali kvasovke. Poznane morajo biti njihove dobre lastnosti (npr. odpornost proti kislini) in tudi morebitne slabosti (npr. odpornost proti antibiotikom), predvsem pa ne smejo biti gensko spremenjeni. Njihovi ugodni učinki morajo biti pokazani tudi v študijah na ljudeh7. Pri vsakem izdelku preverimo ovojnino in nato besedilo na njej (gl. tabelo spodaj). Če smo se odločili za živilo ali prehransko dopolnilo, na ovojnini ne sme biti zapisanih obljub o ozdravitvi ali preprečevanju zdravstvenih težav, to je rezervirano le za zdravila. Čeprav gre v veliki večini za žive mikrobe v izsušeni oz. liofilizirani obliki, vseeno lahko odmrejo, še preden jih zaužijemo. Zato je pomembno, da proizvajalec razkrije, v kakšnih količinah (kolonijske enote) preživijo posamezni sevi bakterij in kvasovkdo konca roka uporabe; ni dovolj zapisati le celokupnega števila bakterij/kvasovk.8, 9
Za preživetje mikrobov, ko čakajo na polici, je ključna embalaža oz. ovojnina. Na preživetje mikrobov ne vpliva le temperatura, ampak tudi vlaga in prisotnost kisika v izdelku. Pred temi zunanjimi dejavniki so obvarovani le izdelki, ki so pakirani posamezno (npr. v pretisne omote, vrečice), ne pa tisti v večodmernih embalažah, npr. v večjih plastičnih embalažah.
Z večkratnim odpiranjem se dovajata kisik in vlaga, ki sta za mikrobe lahko uničujoča, hkrati pa tudi prepuščajo vlago10. In to je ključna ovira pri običajnih živilih (npr. jogurtih, kombuši, kislem mleku ali zelju …). O teh izdelkih poleg vseh nujno potrebnih testiranj varnosti in učinkovitosti vsebovanih mikrobov nimamo ključne informacije – količine koristnih mikroorganizmov v izdelku in kakšna je stabilnost le-teh do konca roka uporabe.11
Tudi pri probiotikih je ključno, v kakšni embalaži so.
Ali obstaja garancija kakovosti probiotikov?
Ustrezno in neprestano nadzorovanje kakovosti proizvodnje in testiranje končnega izdelka omogoča proizvodnja po standardih dobre proizvodne prakse (angl. Good Manufacturing Practice, GMP), ki jim sledijo visoko regulirane industrije, kot je farmacevtska.12 Tako se v farmacevtski proizvodnji opravi do 150 raznovrstnih testiranj – od kontrole vhodnih surovin, proizvodnje in končnih izdelkov, do spremljanja kakovosti izdelka tudi po tem, ko je ta že na trgu in pri uporabniku. Zato imajo vsi izdelki (tudi prehranska dopolnila), ki prihajajo od podjetij z registrirano proizvodnjo GMP, zagotovilo kakovosti.
Za prehranska dopolnila in živila iz obratov z dovoljenjem za prehranske izdelke pa so zahteve kakovosti drugačne.Ni rutinskega spremljanja vsebnosti aktivnih snovi, kar je osnovni pogoj za delovanje probiotikov, taka proizvodnja se osredotoča na kakovostne proizvodne procese in odsotnost nevarnih snovi (toksinov, nečistoč) v končnih izdelkih.13 Še več, tovrstni prehranski izdelki tudi niso registrirani ali certificirani, kot so zdravila. Tako žal ne obstaja nikakršni redni varnostni pregled te kategorije »probiotičnih« izdelkov, četudi se prodajajo v lekarni, še manj pa je to nadzorovano pri spletnih ponudnikih probiotičnih izdelkov.
Proizvajalci prehranskih probiotikov nimajo vsi lastnih zmogljivosti preverjanja vsebnosti bakterij. Analize neodvisnih akreditiranih laboratorijev in izsledki (ki jih ti laboratoriji občasno tudi objavijo) kažejo, da zdravila po kakovosti zelo izstopajo, prehranska dopolnila pa so običajno pomanjkljivo, tudi zavajajoče označena in vsebina/količina ne odraža dejanskega stanja v izdelku.14 Pri prehranskih dopolnilih tudi ni zahtevano javljanje neželenih učinkov,15 zato ni podatkov o neželenih škodljivih učinkih.
Pri izbiri probiotika ne smemo pozabiti, da je izbor odvisenod namena. Učinki na naše zdravje se med vrstami in celo sevi mikrobov zelo razlikujejo. Pri izboru prave vrste si lahko pomagamo s pregledom učinkov, ki ga je nedavno objavila Svetovna gastroenterološka organizacija (WGO).16 Če želimo vzdrževati zdravje, potem so na voljo koristni mikroorganizmi v ž (npr. kombuša) in prehranskih dopolnilih (npr. Lincomplex). Če želimo preprečevati ali lajšati določene zdravstvene težave, pa so primerna zdravila (npr. Linex forte*).
Ostaja več različnih vrst probiotikov, izbor je odvisen od namena.
Tabela: Katere informacije mora vsebovati kakovostnoprehransko dopolnilo s probiotičnimi sestavinami15
imena vrste in sevov mikrobov, vitaminov in mineralov ali snovi ali podatek o naravi hranil ali snovi;
priporočeno dnevno količino oz. odmerek prehranskega dopolnila;
opozorilo: »Priporočene dnevne količine oz. odmerka se ne sme prekoračiti.«;
navedbo: »Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.«;
opozorilo: »Shranjevati nedosegljivo otrokom!«;
prehranska dopolnila so lahko v prodaji le v predpakirani obliki in morajo biti ustrezno označena kot »Prehransko dopolnilo«;
na označbi je treba navesti količino hranilnih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki so prisotne v izdelku;
podatke o vitaminih in mineralih je treba navesti tudi kot odstotek referenčnih vrednosti vnosa;
vse prehranske ali zdravstvene trditve o prehranskih dopolnilih morajo biti navedene v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih.
določitev vsebovanih mikroorganizmov s fenotipskimi in genotipskimi metodami;
pravilno zapisano ime vsebovanih sevov;
sevi, shranjeni v mikrobioloških bankah;
opravljena testiranja varnosti mikrobov;
opravljeni predklinični in klinični preizkusi učinkovitosti;
zapisana najmanjša količina živih celic ob koncu roka uporabe;
znani pogoji shranjevanja izdelka;
ime in kontakt proizvajalca;
proizvodnja po standardih GMP.
* Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganjih in neželnih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
1. Mohar Lorbeg & Bogovič Matjašić. Kakovost probiotičnih prehranskih dopolnil na slovenskem trgu v luči zakonodaje o zdravstvenih trditvah na živilih. Farm. vestn. 2017; 68.
2. Joint FAO/WHO Working Group Report on Drafting Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food. London, Ontario, Canada, April 30 and May 1, 2002.
3. Probiotiki in zdravstvene trditve (dostopno na: https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fassets%2Forgani-v-sestavi%2FUVHVVR%2FVarna-hrana%2FOznacevanje-zivil%2FPojasnila-glede-uporabe-izraza-probiotik-in-probioticen-v-povezavi-z-zdravstvenimi-trditvami.docx&wdOrigin=BROWSELINK, zadnji dostop 24. 5. 2023).
4. Označevanje živil ter zdravstvene in prehranske trditve (dostopno na: https://www.gov.si/teme/oznacevanje-zivil-ter-zdravstvene-in-prehranske-trditve/, zadnji dostop 24. 5. 2023).
5. SEZNAM DOVOLJENIH ZDRAVSTVENIH TRDITEV (dostopno na: https://ec.europa.eu/food/food-feed-portal/screen/health-claims/eu-register, zadnji dostop 13. 7. 2023).
6. https://www.prehrana.si/clanek/670-probiotiki-2
7. Hill. et al. The International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics consensus statement on the scope and appropriate use of the term probiotic. Nat Rev Gastroenterol Hepatol 11, 506–514 (2014).
8. Binda in sod. Front. Microbiol., 24 July 2020; 11 (dostopno na: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fmicb.2020.01662/full).
9. Mohar-Lorberg & Bogovič-Matjašić. KAKOVOST PROBIOTIČNIH PREHRANSKIH DOPOLNIL NA SLOVENSKEM TRGU V LUČI ZAKONODAJE O ZDRAVSTVENIH TRDITVAH NA ŽIVILIH. Farm. vestn. 2017; 68.
10. Fenster in sod. The Production and Delivery of Probiotics: A Review of a Practical Approach. Microorganisms 2019, 7, 83.
11. Nyanzi et al. Journal of Dairy Science 2021; 104, (1): 1–19.
12. EMA. GMP (https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/research-development/compliance/good-manufacturing-practice, zadnji dostop 6. 6. 2023).
13. EFSA. HACCP (https://www.efsa.europa.eu/en/glossary/haccp, zadnji dostop 6. 6. 2023).
14. Bogovič-Matijašić, Petrnel & Roglej. Ugotavljanje deklariranih bakterij probiotioenih prehranskih dopolnilih in zdravilih na slovenskem trgu. Farm. vestn. 2010; 61.
15. NUTRIVIGILANCA – Odgovori na pogosta vprašanja glede varnega uživanja prehranskih dopolnil (https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/qa_072018.pdf, zadnji dostop 8. 8. 20223).
16. World Gastroenterology Organisation Global Guidelines Probiotics and prebiotics, February 2023. (https://isappscience.org/new-global-guidelines-for-probiotics-and-prebiotics-for-gut-health-and-disease/).