Ali imate težave s prebavo in sumite, da je kriva alergija ali preobčutljivost na hrano? V tem članku vam bomo pomagali razumeti razliko med alergijo in preobčutljivostjo, predstavili simptome, ki jih lahko povzročata, ter raziskali možnosti zdravljenja.
Glede na mehanizme nastanka ločimo tiste, pri katerih je vpleten imunski sistem in jih lahko nekoliko poenostavljeno imenujemo alergije, in tiste, ki nastanejo zaradi drugih, neimunskih mehanizmov, kot so kemične reakcije na sestavine hrane, pomanjkanje specifičnih encimov in drugih molekul, ki sodelujejo pri prebavi in presnovi hrane itd.
Za neimunske preobčutljivosti se pogosto uporablja tudi izraz intoleranca. V prispevku bomo pojasnili, kakšni so lahko simptomi in znaki alergij in intolenc na različne vrste hrane, kako jih prepoznamo, pa tudi, katere so najpogostejše zmote o njih, ki vladajo med ljudmi.
Več kot polovica ljudi je prepričanih, da jim določene vrste hrane povzročajo težave. Čeprav so nekatere preobčutljivosti, recimo laktozna intoleranca, res zelo pogoste, pa raziskave kažejo, da se ljudje pri oceni, da njihove težave povzroča točno določena vrsta hrane, pogosto tudi motijo. Z objektivnimi testiranji namreč intoleranco ali alergijo potrdijo pri mnogo manj ljudeh, kot bi pričakovali. Preobčutljivost na hrano kot je laktozna intoleranca, ni alergija na hrano (vir slike: Canva)
O tej problematiki smo se pogovarjali s profesorjem dr. Rokom Orlom, pediatrom gastroenterologom, ki bo skupaj s kolegi alergologi o vseh težavah povezanih z alergijami in intolerancami na hrano govoril na Dnevih zdravja v Celju.
KDAJ GOVORIMO O ALERGIJI IN KDAJ O PREOBČUTLJIVOSTI?
O alergiji govorimo, kadar so v nastanek simptomov in znakov vpleteni imunski mehanizmi. V grobem alergije delimo na tiste, ki so povezane z nastajanjem specifičnih protiteles razreda IgE in tiste, ki nastanejo zaradi drugih imunskih reakcij in jih zato poenostavljeno imenujemo ne-IgE imunske mehanizme. Obstajajo še posamezne bolezni, ki jih zaradi zelo posebnih imunskih reakcij, ne prištevamo med alergije, kot je celiakija, a o njih danes ne bo govora.
Intoleranci ali neimunska preobčutljivost na hrano pa lahko nastane iz zelo različnih vzrokov. Največkrat gre za pomanjkanja specifičnih encimov, ki sodelujejo pri prebavi ali presnovi posameznih hranil ali prenašalcev, ki so pomembni za njihovo absorpcijo v črevesu.
Primer: Koprivnica pri otroku (slika koprivnice – urtikarije)
Pri triletnem otroku so se kakšno uro po tem, ko je jedel ribji namaz, začeli pojavljati veliki privzdignjeni rdeči in srbeči izpuščaji. Pojavile so se tudi blage otekline ustnic. Zdravnik je posumil na alergično reakcijo zgodnjega tipa, ki je povezana s prisotnostjo visokih koncentracij specifičnih protiteles razreda IgE. Zato je otroka poslal k alergologu, ki je s kožnimi vbodnimi testi in z meritvijo specifičnih IgE protiteles dokazal, da je otrok močno preobčutljiv na alergene iz rib in predlagal dieto brez vseh morskih rib.
Primer: Napihnjenost po uživanju mleka
Dvajsetletna ženska ima že dalj časa pogosto občutek napihnjenosti, mučijo jo vetrovi, včasih tudi krči v trebuhu in driska. Opazila je, da so težave pogostejše in hujše, kadar uživa večje količine mleka ali mlečnih izdelkov. Zdravnik posumi, da gre lahko za laktozno intoleranco in svetuje dva tedna poskusne diete brez laktoze. Težave se umirijo. Bolnica gre še na dihalni test po obremenitvi z laktozo, ki dokončno potrdi diagnozo laktozne intolerance. Alergične reakcije na hrano so lahko takojšnje ali pozne. Vir: Canva
ALERGIJA NA HRANO
Alergične reakcije, ki nastanejo zaradi prekomerne tvorbe specifičnih IgE protiteles na posamezne sestavine hrane, npr. beljakovine iz mleka, jajc, arašidov id., se pojavijo običajno kmalu po zaužitju alergena, v roku nekaj minut do največ dve uri. Zato jih imenujemo tudi takojšnje alergične reakcije. Zato povezavo med zaužitjem alergena in nastankom simptoma relativno lahko prepoznamo. V pomoč so nam tudi alergološki testi (merjenje koncentracije specifičnih IgE protiles v krvi, kožni vbodni testi), ki so v takem primeru večinoma pozitivni. Takojšnje alergične reakcije so lahko zelo močne, prizadenejo lahko več organskih sistemov hkrati (kožo, prebavila, dihala, krvni obtok).
Alergične reakcije brez prekomerne tvorbe IgE protiteles (ne-IgE alergije) nastanejo zaradi drugih imunskih mehanizmov v katerih sodelujejo različne celice imunskega sistema. Ponavadi se simptomi pojavijo več ur, lahko celo par dni po zaužitju sprožilnega alergena. Zato jih imenujemo tudi pozne alergične reakcije. Tudi tu lahko nastopijo simptomi s strani različnih organskih sistemov, a so običajno manj specifični. Zato te vrste alergij težje prepoznamo. Tudi alergološki testi nam tu niso v veliko pomoč. Edini neposredni dokaz vzročne povezave je, da simptomi izginejo, če hrano, ki jih je potencialno povzročila, za nekaj časa prenehamo uživati (t.i. eliminacijska dieta), spet pa se pojavijo, ko tako hrano zaužijemo (t.i. provokacijski test).
Simptomi alergije na hrano
Simptomi alergije na hrano so lahko različni.
Takojšnje (IgE) alergična reakcije
Prebavni: bruhanje, driska.
Respiratorni: kihanje, izcedek iz nosu, pekoče in pordele oči, solzenje, težko dihanje, piskanje nad pljuči, hripavost.
Kožni: koprivnica, otekline mehkih tkiv (ustnic, ušes, vek itd), srbečica, ekcem.
Srčno-žilni: padec krvnega tlaka, hitro bitje srca, izguba zavesti, šok.
Pozne alergične reakcije
Prebavni: bruhanje, driska, zaprtje, težje požiranje in zavračanje hrane, izguba krvi preko prebavil, slabokrvnost.
Respiratorni: kronično vnetje nosu, kronični kašelj, piskanje nad pljuči.
Kožni: atopijski dermatitis.
Alergične reakcije na hrano so lahko takojšnje ali pozne. Vir: Canva
INTOLERANCE NA HRANO
O intolerancah na hrano govorimo takrat, ko v pojav njihovih simptomov in znakov niso vpleteni imunski mehanizmi.
Najpogostejše preobčutljivosti na hrano:
Laktozna intoleranca
Gre za pomanjkanje prebavnega encima laktaze, ki skrbi za razgradnjo mlečnega sladkorja (laktoze) v črevesu. Ker se nerazgrajena laktoza ne more absorbirati v kri, ostane v črevesni svetlini, kjer jo s svojimi presnovnimi encimi pesnavljajo črevesne bakterije. Pri tem nastajajo različni presnovki, kot so mlečna in druge kratkoverižne maščobne kisline in plini, kar povzroči pojav krčev v trebuhu, napihnjenosti, vetrov in driske.
Fruktozna malabsorpcija
V tem primeru gre za pomanjkanje posebnega membranskega prenašalca za sadni sladkor fruktozo preko črevesnih celic v kri. Fruktozo, ki zato ostaja v črevesni svetlini, pa spet presnavljajo črevesne bakterije in posledice so podobne kot pri laktozni intoleranci.
Histaminska preobčutljivost
Bolj pravilen izraz je preobčutljivost na biogene amine, katerih najbolj znan predstavnik je histamin, ki nastane zaradi pomanjkanja encima diaminske oksidaze (DAO). Čeprav nekateri biogeni amini nastajajo tudi v našem telesu, reakcijo v tem primeru povzročijo tisti, ki jih zaužijemo. Veliko jih je v nekaterih vrstah sadja, čokoladi, siru, vinu in v pokvarjenih ribah. Ker je reakcija lahko podobna alergičnim reakcijam (kožni izpuščaji, otekanje mehkih tkiv, slabost, bruhanje, krči v trebuhu, driska, zamašen nos, solzenje, vrtoglavica, hitro bitje srca…), jo imenujejo tudi pseudoalergična reakcija.
Preobčutljivost na alkohol
Bolj za šalo kot zares, nekateri ljudje alkohol res slabo prenašajo in so pijani že pri zelo majhnih količinah popitega alkohola. Take osebe imajo navadno zelo malo encima alkoholne dihidrogenaze v jetrih, torej tistega encima, ki je zadolžen za razgradnjo alkohola. Da ne bo prevelikih skrbi, takih oseb je veliko v Aziji, v naših krajih pa gre za bolj redke posameznike.
Preobčutljivost na alkohol je redka in povzroča hitro opitost. (vir slike: Canva)
ZDRAVLJENJE ALERGIJE IN PREOBČUTLJIVOSTI NA HRANO
Osnovni način zdravljenja vseh prehranskih alergij in intoleranc je izločitev sprožilca, se pravi konkretnega živila ali njegove sestavine, iz prehrane. Pri tem mora biti pri vseh imunsko pogojenih preobčutljivostih taka izločevalna dieta zelo striktna, saj lahko že najmanjše količine ali sledovi alergena povzročijo ponovno alergično reakcijo. Pri hudih alergijskih reakcijah je včasih potrebno tudi zdravljenje z zdravili, kot so podkožne injekcije adrenalina, antihistaminiki in kortikosteroidi.
Pri neimunskih intolerancah pa po navadi ni potrebo, da bi bila dieta tako striktna, saj imajo tudi preobčutljivi posamezniki še zmeraj nekaj encima ali prenašalca, le precej manj od zdravih posameznikov. Tudi simptomi neimunskih intoleranc so večinoma bolj neprijetni kot pa nevarni.
DNEVI ZDRAVJA: VSE O ALERGIJAH IN PREOBČUTLJIVOSTI
Več o alergijah in drugih preobčutljivost na hrano, pa tudi druge okoljske dejavnike, kot so alergeni in kemični dražilci v zraku, piki žuželk, kontaktni dermatitisi ob kožnem stiku pa boste lahko izvedli na Dnevih zdravja v Celju med 17. in 19. novembrom.
Govorili bomo o:
njihovi klinični sliki,
prepoznavi,
diagnostiki,
vseh možnostih blaženja in zdravljenja,
od diet in zdravil do tehnik desenzibilizacije.
O tem bod govorili vodilni slovenski imunologi, alergologi, gastroenterologi, pulmologi in dermatologi. Na jasen, razumljiv in praktičen način.
Zraven pa boste lahko izvedeli tudi, kje lahko poiščete pomoč strokovnjakov, saj se bodo na tridnevni prireditvi predstavili številni izvajalci zdravstvenih storitev, našli pa boste tudi nasvete za samozdravljenje in samopomoč, ki so na voljo brez recepta in jih ponuja farmacevtska industrija.
Podpis pod sliko: Na dogodku Dnevi zdravja bodo govorili vodilni slovenski strokovnjaki.Vir: Dnevi zdravja
KAJ VSE ŠE LAHKO PRIČAKUJETE NA DNEVIH ZDRAVJA
Na dogodku Dnevi zdravja bomo govorili tudi o:
ABC imunskega sistema: končno boste lahko razumeli kaj je in kako deluje imunski sistem, pa tudi, kaj gre pri njem včasih narobe.
Vnetje – včasih prijatelj, včasih sovražnik: od tega, kako premagamo okužbe in nadziramo nastanek rakavih celic, do kroničnih vnetnih in revmatskih ter avtoimunih bolezni.
Ali lahko zmanjšamo možnost za pojav alergij?: kaj vemo in kaj domnevamo.
Alergije pri otrocih.
Kako spodbudimo imunski sistem k boljšemu delovanju?
Imunost in rak.
Imunosenescenca – ko se imunski sistem postara.
Ali lahko z zdravili in prehranskimi dopolnili (vitamini, minerali, probiotiki, rastlinskimi izvlečki itd.) res vplivamo na delovanje imunskega sistema – kaj je mit in kaj resnica?
Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem s programom dogodka Dnevi zdravja.